Kožne težave predstavljajo največji delež obolenj, s katerimi se veterinarji srečujemo. Odvisne so od mnogih dejavnikov, saj se kažejo z zelo podobnimi simptomi. Zato je pri diagnostiki kožnih obolenj potrebna posebna previdnost ter sodelovanje lastnikov in veterinarjev. 

Alergije na hrano pri psih in prehrana psov

Pri psih in mačkah so zelo pogosta alergijska obolenja, ki v veliki večini primerov prizadenejo predvsem kožo in se ne kažejo v tolikšni meri z dihalnimi težavami, kot je to značilno pri ljudeh. Kožne poškodbe so lahko neposreden odraz alergijskega obolenja, največkrat pa so posledica lastne travmatizacije zaradi močnega srbeža. Psi in mačke se praskajo, ližejo, grizejo in drgnejo ob različne predmete.

ALERGIJSKE BOLEZNI PSOV

V veterinarski medicini predstavljajo alergijska obolenja psov edinstven izziv pri sprejemanju odločitev glede diagnostike in učinkovite terapije. Najpogosteje se pojavljajo alergije na pike bolh, atopija oziroma atopični dermatitis (alergija na okoljske alergene), kontaktni alergijski dermatitis in alergija na hrano. Zaradi podobnih kliničnih znakov atopičnega dermatitisa od alergije na hrano ne moremo takoj razlikovati. Kar ju razlikuje je zgolj to, da preobčutljivost na hrano ni sezonske narave.

ALERGIJA NA HRANO

Preobčutljivost psov na hrano je nesezonsko, srbeče kožno obolenje, ki je povezano z zaužitjem določene substance, ki se nahaja v hrani. Lahko gre za pravo alergijsko reakcijo ali pa za netoleranco določene sestavine v hrani, pri čemer so znaki lahko enaki. Ob kožnih znakih, ki so v veliki večini vedno prisotni, je pri psih, ki so preobčutljivi na določeno hrano, vse pogostejši tudi pojav gastrointestinalnih simptomov, ki se lahko kažejo z bruhanjem ali drisko. Možno je, da se bolezen kaže samo v gastrointestinalni obliki, vendar to le pri zelo majhnem deležu obolelih psov, drugače jo vedno spremlja srbeče kožno obolenje.

To se kaže kot vnetje in srbež kože. Pojavlja se pri približno 10% psov, dejanska pojavnost bolezni pa je verjetno še večja in ima tendenco naraščanja, vendar jo je težko določiti. Več lastnikov psov se zaradi blažjih ali kratkotrajnih simptomov ne odloči za obisk veterinarja oziroma se za to odločijo šele na podlagi bolezenskih težav, kot je npr. ponavljajoče vnetje zunanjega sluhovoda, pa potem na podlagi tega lahko posumimo na alergijo.

PASEMSKA PREDISPOZICIJA

Pasme psov, pri katerih v naši ambulanti najpogosteje ugotovimo preobčutljivost na hrano, so francoski buldog, bokser, beli višavski terier, labradorec ter nekateri mešanci.

PREOBČUTLJIVOST NA HRANO IN NETOLERANCA

Preobčutljivost na hrano je nesezonsko srbeče kožno obolenje, posledica alergijske reakcije na eno ali več sestavin, ki jih psi vnesejo v organizem s hrano. Najpogostejši alergen je neka beljakovina v hrani. Čeprav so v literaturi opisane pogostejše vrste hrane, na katere so psi alergični, pa je alergija povezana s pogostostjo posamezne vrste hrane, zastopane v jedilniku psa. Dejstvo je, da žival lahko postane občutljiva le na tiste sestavine, s katerimi jo hranimo. Torej lahko alergijo na hrano povzroči katerakoli sestavina hrane, ki je pes v življenju pojedel.

Za razliko od preobčutljivosti na hrano je neprenašanje oziroma netoleranca hrane fiziološka reakcija na kemično sestavino hrane, ki je lahko presnovne, farmakološke ali toksične narave.

KLINIČNI ZNAKI ALERGIJE NA HRANO

Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti psa. Pogosto jo spremlja vnetje ušes, srbeča koža uhljev, pazduh, področja med stegni in spodnjih delov tačk Spremljajo jo lahko naknadne bakterijske ali glivične okužbe. Ponavljajoča površinska ali globoka srbeča vnetja kože so lahko edini znak preobčutljivosti na hrano. Starostna ali spolna predispozicija ni ugotovljena. Prav tako jo lahko ugotovimo v kateremkoli obdobju leta in ni tipično vezana na nedavno spremembo prehrane pri neki živali. Gastrointestinalni znaki (bruhanje, sluzasta do krvava driska in napet trebuh) se pojavljajo le pri 15% psov, ki so preobčutljivi na hrano .

Večino preobčutljivosti povzročijo beljakovine.

Reakcija na zaužito hrano je lahko takojšnja (v nekaj minutah ali urah) ali zakasnela (več ur ali celo dni).

DIAGNOSTIČNI POSTOPKI

Edini zanesljivi diagnostični postopek potrjevanja oziroma izključevanja preobčutljivosti na hrano je poskus s hipoalergeno izločevalno dieto (to je dieta s sestavinami hrane, ki jih pes nikoli do zdaj v življenju ni užival), ali hidrolizirano dieto ki naj traja vsaj 10–13 tednov. Toliko časa namreč alergen lahko vztraja v organizmu. Serološki krvni testi ne morejo biti nadomestilo za izločevalne diete, saj meritve protiteles proti alergenom v hrani psov niso v korelaciji s kliničnim odzivom, poleg tega pa zvišane vrednosti protiteles lahko izmerimo tudi pri zdravih psih. Tudi kožni alergijski testi niso uporaben diagnostični pripomoček pri tej bolezni psov.

Ustrezno izločevalno dieto izberemo oziroma sestavimo na podlagi znanih podatkov o celotnem asortimanu hrane, ki jo je pes v svojem življenju že zaužil. Na voljo so ali komercialno pripravljene diete ali pa dieto sestavimo sami. Doma pripravljena dieta še vedno velja za zlati standard in je boljša od komercialno pripravljenih diet, vendar pa je zaradi zamudnosti priprave za nekatere lastnike nesprejemljiva. Dokazano je, da nekateri psi dobro prenašajo doma pripravljene sestavine, istih sestavin v obliki komercialnih diet pa ne. Temu so lahko vzrok aditivi, dodani v času priprave komercialnih diet. Naslednji problem je lahko okužba hrane s prehranskimi pršicami, te se lahko in se praviloma nahajajo v briketirani hrani. Dokazano je, da je briketirana hrana s temi pršicami zelo kontaminirana že na proizvodni liniji. Prehranske pršice so močan alergen in po naših izkušnjah so psi poleg hišnih pršic najpogosteje senzibilni na prehranske pršice. Zato veterinarji spodbujamo uporabo doma pripravljenih diet. Kadar doma pripravljena dieta za vas vendarle ni sprejemljiva, vam bomo svetovali eno od komercialnih hipoalergenih diet.

ZDRAVLJENJE

Zdravljenje alergije na hrano pri psih veterinarjem predstavlja poseben izziv. Množica različnih kombinacij zdravljenja, ki se med seboj razlikujejo glede na učinkovitost, stopnjo tveganja za pojav neželenih stranskih učinkov ter glede na stroške, otežuje postopek pri postavitvi diagnoze ter zahteva individualno obravnavo vsakega pacienta. Zato vam pred zdravljenjem podrobno pojasnimo samo naravo bolezni in terapevtske možnosti, ki so na voljo. Še posebej pomembno se nam zdi poudariti, da je preobčutljivost na hrano v veliki večini primerov neozdravljiva bolezen, ki pa se jo da z doslednostjo učinkovito obvladovati.

IZLOČEVALNA DIETA

Pomembno je, da nam podrobno navedete sestavo jedilnika živali. Poleg glavnih sestavin so pomembni tudi priboljški (npr. čokolada, piškoti) ali občasni dodatki (jajca, mlečni izdelki… ). Na podlagi dobljenih podatkov bomo sestavili izločevalno dieto, individualno prilagojeno vašemu psu, pri čemer moramo upoštevati naslednje:

• Izločevalno dieto predpišemo za obdobje najmanj 10-13 tednov
• Med izločevalno dieto naj bi žival pila destilirano vodo ali vsaj neklorirano vodo (iz plastenke)
• Omejimo se na en vir beljakovin in na en vir ogljikovih hidratov
• Uporabimo vrsto mesa, ki je žival še ni jedla ter prilogo, ki je žival še ni jedla
• V času izločevalne diete prepovemo vse priboljške in dodatke hrani
• Upoštevamo cene posameznih živil

PROVOKACIJSKA DIETA

Po obdobju izločevalne diete začnemo dodajati posamezne sestavine prvotne diete živali, kar imenujemo provokacijska dieta. V obrok uvedemo eno novo sestavino naenkrat, jo v majhni količini dodajamo osnovni dieti in opazujemo pojav simptomov. Med izpostavitvijo lahko opazimo klinične znake že 12 ur po zaužitju, običajno pa v 2–7 dneh. Glede na izkušnje se znaki pojavijo hitro, zadostuje že minimalno povečana frekvenca iztrebljanja. Pri nekaterih psih poleg ostalih simptomov lahko pride tudi do spremembe vedenja v smislu brezvoljnosti ali vznemirjenosti. Končni cilj provokacijske diete je vrniti pacienta na ekonomično in polnovredno hrano, ki pa ne bo vsebovala spornega alergena. Zelo redko se zgodi, da žival z ugotovljeno preobčutljivostjo na krmo sčasoma razvije preobčutljivost na sestavine v novi dieti. V tem primeru je potrebno celoten postopek diagnostike ponoviti.

SEKUNDARNE BAKTERIJSKE IN GLIVIČNE OKUŽBE

Posebno pozornost pri zdravljenju preobčutljivosti na krmo moramo nameniti zdravljenju sekundarnih bakterijskih in glivičnih okužb, ki so pogoste pri psih. Sekundarne okužbe doprinesejo k jakosti srbeža in posledično k samopoškodovanju živali (z grizenjem, praskanjem). 

ALERGIJA NA ZUNANJE ALERGENE

Pogosto pa se žal alergija na hrano pojavlja v kombinaciji z alergijo na zunanje, to je okoljske alergene, kot so hišni prah, pršice, cvetni prah in podobno. Na to posumimo, kadar se alergija na hrano sezonsko poslabša. Kadar posumimo na to, je poleg izločevalne diete potrebno narediti še krvne serološke teste, ki nam povedo, kateri zunanji alergen je problematičen. V tem primeru zgolj prehod na ustrezno prehrano ni dovolj, žival je potrebno zdraviti z imunoterapijo, antihistaminiki, kortikosteroidi in v zadnjem času tudi s sodobnejšimi zdravili.

V tem primeru je potrebno še enkrat poudariti, da čudežnega zdravila za alergijo ni, ker je to bolezen, ki ni ozdravljiva, lahko pa jo obvladujemo in z njo živimo. S tem so povezani tudi precejšnji stroški, prav tako pa potrebujemo veliko potrpljenja in razumevanja ter predvsem veliko doslednosti .